Zdi se mi, da si večina psa omisli za zabavo in se ne zavedajo, da mora pes živeti z družino. S psom se je treba ukvarjati, ga vzgajati vse življenje ne pa zapreti ga na dvorišče in pričakovati, da se mu ne bo “zmešalo”.
Super spletna stran, zelo zanimiva za pasjeljubce.
lp
zelo zanimiv zapis. starši so ravno kupili psičko špringer španjelko (stara malo več kot 3 mesece) in jim bom dal tale zapis za prebrat. Mnogokrat v knjigah ni tako enostavno pojasnjen krdelni odnos.
doma smo v fazi, ko je potrebno psički pokazati kdo je šef. Se mi zdi, da smo prenežni.
Ravno danes je bila popolnoma podivjana in je kar “šnjofala” po dnevni hotela it na kavč, ni ubogala na ukaz ven… potem se je želela igrat in gristi, pa sem jo imel dovolj in sem ji rekel NE ter se skoraj vlegel nanjo, da je bila na boku in se ni mogla premikat. Ko se je umirila, sem vstal in ji rekel naj gre ven, in je šla. Potem sva se sprehodila okrog hiše, sem sedel an stopnice in je pršla k meni ter me začela lizati po rokah. Sva se malo pocrkljala, se je vlegla na hrbet in sem jo božal po trebuhu.
Jaz upam, da s tem prijemom nisem naredil kakšne škode. Bral sem že veliko teorije o razno raznih prijemih… a v tem trenutku sem se odločil, da ji bom pokazal, da sem močnejši in da naj uboga in se umiri. In se je.
ZDaj zakaj se je tako razigrala. Opravila je že 3 sprehode po travnikih, gozdu, bilo že zvečer in je bila po moje malce tečna/utrujena.
No, upam, da boste uspeli podati kakšen komentar, čeprav je zapis že starejši.
Čeprav je danes trend, da se pse šola brez prisile, je to nenaravno, saj so te krdelne živali navajene, da se neželjno vedenje v krdelu kaznuje z jasnim fizičnim znakom “tega ne smeš, prenehaj”. Problem se ponavadi pojavi, ker ljudje apliciramo neustrezno količino sile (preveč, premalo), še večkrat pa ob napačnem času, za napačne stvari. Tako psu ne sporočimo nič jasnega – samo to, da smo nestabilni in posledično neustrezni za vodjo. Še vedno sem velik pristaš šolanja brez prisile. Svojega zadnjega border collija sem sicer izšolala brez (fizične) prisile (že dvignjen glas in cuk vrvice je dejansko prisila!), vendar je izrazito mehek pes, ki reagira že na dvig in ton glasu. Za vse pse seveda taka vzgoja ni primerna. Izkušnje iz tečajev pasje šole mi kažejo, da danes vodniki enostavno nimajo srca, da bi bili do psa kadarkoli ostri – in si tako delajo veliko škodo, saj je psu vse dovoljeno.
Torej še na kratko :D, menim da je potrebno postaviti jasna pravila že čim bolj zgodaj. Veliko lahko naredimo z odločnostjo, doslednostjo in potrpljenjem, če je nujno pa tudi z uporabo fizične (pre)moči – seveda pravilno aplicirane. Ker o psih marsikdo ne ve dovolj, da bi lahko korekcije pravilno uporabljal, priporočam, da mladega psa (TAKOJ ko ga dobimo, pri 2, 3 mesecih) peljemo v pasjo šolo, kjer se vodniki lahko dodatno izobrazijo o tem kaj pes je in kako funkcionira.
Upam, da sem pomagala. Še nekaj – pot do uspeha je sigurno tudi ta, da psu dnevno omogočimo, da porabi energijo. Vaši trije dolgi sprehodi bodo čez leto ali dve povsem dovolj, mladički pa imajo včasih pač še ekstra energijo in verjetno se je razigrala zvečer, ko se sonce skrije in se temperature malo pomirijo.
Jaz bom vsekakor skušal starše prepričati, da se psičko pošlje v malo šolo. Smo iz Trbovelj in imamo kinološko društvo tudi pri nas. V Zagorju vem da je tudi eno.
Mene je bilo potem samo strah, da je bila moja akcija z uporabo pre(moči) prehuda (v smislu psihičnega poškodovanja psičke).
Vaši zapisi o odnosih med ljudmi in psi so zanimivi, upam da spišete še kakšnega.
Imamo manjsi dvocek in vrt, ter dva otroka stara 11 in 15 let (punco in fanta). Hceri sem v 1. razredu obljubila da ce bo vso osnovno solo odlicna bo dobila psicka. Seveda se je potrudila in je bila odlicna in je ze v srednji soli. Kaj pa zdaj psicka si zeli samo ona, pes pa bi bil sam 6 do 7 ur na dan. Je to uredu? Naj psicka kupimo? Koliko priblizno bi bilo stroskov z njim?
Moji starši so mi psa obljubili, če bom odlična v 1. razredu osnovne šole. Bila sem odlična in ga v 2. razredu dobila. Nato sem bila odlična še celo osnovno šolo :). Hčerki ste obljubili, pridno je delala za to 9 let. Verjetno utemeljeno pričakuje prisluženo nagrado. Problem je v tem, da je nagrada živo bitje in ne predmet – nov družinski član, ki bo z vami 10-15 let. Kakor razumem, si ga vi niti ne želite… kar me skrbi.
Gremo po vrsti. Če vzamete psa v vaš dom, bo tudi vaša skrb in odgovornost. Vaša hči je sicer pravih let, da je že sposobna biti samostojen vodnik psa in ga peljati v pasjo šolo. Če je dovolj zrela, spretna in zagreta, potem ne bi smela imeti prevelikih problemov in pod vodstvom izšolati psa v dobrega spremljevalca. Zna se pa zgoditi, kot pri nekaterih najstnikih, da je pes po kakšnem letu ne bo več zanimal – v tem primeru skrb za psa preide na vas. Sami poznate svojo hči in le vi lahko predvidite ali je to dolgoleten projekt in odgovornost, ki jo bo uspešno prevzela in izpeljala.
Veliko psov je danes samih tudi po 8 ur, ko je njihova družina v službi ali šoli. To seveda ni idealno, je pa izvedljivo – važno je to, koliko bo imel zaposlitve v ostalih urah dneva. Ima vaša hči veliko pošolskih obveznosti? Jih ima le nekaj in ste ji v tistih dnevih vi pripravljeni priskočiti na pomoč? Seveda govorimo o času, ko je pes že odrasel in lahko zdrži toliko ur sam. Za mladiča bi bilo dobro, da vseeno najdete (za približno prve pol leta) kakšno rešitev – ga vzamete s sabo v službo ali med pavzo za kosilo pridete in ga peljete za pol ure ven ipd. Na srečo imate vrt, kar je bolje kot da bi bil zaprt v stanovanju… Ja – imeti pasjega mladiča je delo kot pri vsakem otroku, ampak zrastejo in dozorijo psi prej, tako da lahko računate na to, da bo vaša družinska dinamika po prvem letu že utečena, pes bo že skoraj odrasel.
Psa vam ni treba kupiti. Lahko ga vzamete iz zavetišča. Morda se lahko vaša hči sprva vključi v program sprehajanja in pomaganja v kakem zavetišču in si na podlagi tega pridobi izkušnje in izbere psa. Če boste psa kupovali, kupite rodovniškega (ne kvazi čistopasemskega brez rodovnika in ne pri preprodajalcu). Močno razmislite o pasmi. Najbolje je, da naredite ožji izbor pasem in se nato s poznavalcem pogovorite. Predvidena legla so objavljena v vsaki številki revije Kinolog.
Ste se pred rojstvom vaših otrok tudi spraševali o stroških? Psa si lahko privoščite ali pa ne. Če je vaša družina finančno preskrbljena, da se vam ni treba odrekati nobeni osnovni zadevi, potem boste v finančni plan sigurno lahko vključili tudi psa. Stroški za hrano so različni glede na velikost psa. Recimo, da damo za srednje velikega psa okrog 60 eur na mesec za osnovno hrano, potem pa še vsaj 20 za priboljške, grickalice in igrače. Prve dve leti bo hodil v pasje šole, ki niso drage, strošek so pa vendarle. Treba ga bo cepiti proti steklini in kugi 1x letno. Nekatere pasme potrebujejo striženje, frizerja… Morda bo potreboval veterinarsko pomoč večkrat, če ne boste imeli sreče, in veterina je kar draga – ampak tako kot za vsakega družinskega člana nujne stvari ne smejo biti predrage!
Draga gospa. Vaši hčerki srčno privoščim psa, ker si ga je prislužila in ker je to ena izmed lepših življenskih izkušenj, zlasti v mladosti. Prosim pa vas, da razmislite, koliko boste zmožni vi prostosrčno prispevati k tej izkušnji, ker brez vaše podpore, razumevanja in pomoči ne bo šlo – izkušnja bo brez sodelovanja cele družine prej grenka kot pa sladka.
Pozdravljena,
že nekaj časa,si ogledujem kolekcije ovratnic,povodcev..Zelo lepo je vse in všeč mi je.
Imam razigranega,neubogljivega leto in pol starega ameriškega koker španjela.Želela bi naročit ovratnico in povodec in če je možno zatezno ovratnico s povodcem.
Zanima me,če imajo ovratnice ali povodci ,kak odsevni trak.
Hvala za odgovor.
lp
Hilda
Tale 2,5 cm široka črna gurtna (slika: http://www.krdelo.si/wp-content/gallery/hippomania/img_3320.jpg) ima refleksni šiv. S fliskom vred pride torej ovratnica široka 3-3,5 cm. Na držalu oprsnice (slika: http://www.krdelo.si/wp-content/gallery/hippomania/img_3226.jpg) pa je všit refleksni trak. Kot sem zapisala pri kolekciji Hippomania -> odbojni trak na ročaju je zelo odporen na upogibanje, ne pa na raztezanje, zato ga ne priporočam za pse, ki noro vlečejo. Moj najmlaši pes vleče in je trak napokal, moji ostali, odrasli psi pa imajo refleksni trak še vedno nedotaknjen, ker znajo normalno hodit na povodcu :)
Pozdravljeni.
Tale motivacijski agility povodec me je res navdušil. Imam pa manjši pomislek ali je izdelan tako močno, da ga naš “krokodilji” border pri igri ne bi prehitro uničil.
Prosim za manjši komentar glede obstojnosti pri močnem vlečenju.
Zanima pa me še seveda cena.
Motivacijski povodci so novost in še v fazi testiranja, zato jih dejansko še ni v ponudbi med naročili. Rada bi jih najprej v toliko stestirala, da vsaj približno vem, kakšno življensko dobo bodo imeli. Ko bom zadovoljna z njihovo vzdržljivostji, bom objavila na blogu in jih dala tudi pod naročila.
Pozdravljeni.
Zelo zanimiv in dober članek, sploh zame ker ravnokar greva z mojim kosmatincem skozi to. Star je 9 mesecev, mešanec bernardinec in nekakšen ovčar ( vaški lover :) ), torej kar velik in težek pes. To je moj 3 kuža in lahko povem, da dominance pri noben od prejšnjih nisem niti opazila. Hodila sva že v malo šolo, sedaj pa smo ga na jesen dali kastrirat in smo se odločili, da greva v šolo spomladi. Torej problem je kužkova dominanca oz. bolj moja nevednost kaj naj storim, ko le ta pride na plano. Upoštevamo nasvet pri hranjenju (sedi,prostor preden lahko začne), po stopnicah gremo prvi, v prosotor vstopamo prvi, tudi igro zaključim jaz ( pospravim igračko in je do naslednje igre nima pri sebi), enako je z ležiščem, mi ga nekajkrat na dan mora “odstopit”. Vendar pa se težave pojavijo iznenada, na sprehodu npr. začne gristi roko in potem se zaganjat vame. Moram povedat da imava hiter tempo in na vsakih nekaj 100m povadima osnovna povelja. Ker sem poskusila že marsikaj in ni obrodilo sadov, se sedaj obračam k vam po nasvet zame. Kaj še lahko storim, še obstaja kakšna vaja s katero bi mu lahko “pokazala” da sem jaz vodja in ne on?
Hvala že v naprej za odgovor in le tako naprej s članki, ker ste super :D
Iz vašega maila ni razvidno ali gre zares za merjenje moči ali samo za pasjo razposajenost, igrivost. Tudi ne vem koliko je vaš sprehod zares aktiven oz. koliko je aktiven v očeh vašega mladega psa, polnega energije. Ne glede na to, za kaj se gre, je dobro takšno vedenje ustaviti in to čim prej.
Predlagam naslednje. Sprehode naredite bolj aktivne, torej ne samo hitra hoja, ampak tudi vadenje kakšnih vaj, trikcev, metanje žoge, pošiljanje okoli dreves ipd. Preberite si Sprehod s psom in Moj sprehod s psi. Morda je grizljanje in zaganjanje v vas samo izsiljevanje za akcijo, igro. Ko pes začne s tem vedenjem, ga morate ustaviti. Če vam to ne uspe zelo hitro in učinkovito, vam predlagam, da začnete uporabljati halti (vsaj za neko prehodno obdobje, dokler vedenje ne izgine) – sposobni morate biti psa fizično obvladati in ker gre za večjega psa, vam bo halti pri tem pomagal. Ko pes izsiljuje za vašo pozornost z grizenjem in skakanjem, mu pozornosti ne naklonite – ga torej ustavite s haltijem, počakajte, da se umiri, zahtevajte neko vajo (sedi, prostor), počakajte, da malo zdrži v tem položaju, nato hojo nadaljujete. Vaši sprehodi naj bodo od zdaj naprej torej s psom na povodcu (če še niso bili). Na določenih primernih točkah pa se ustavite, psa spustite in se zabavajte z njim (igra, žoga, vaje). Ko je primerno utrujen, ga pripnete in sprehod nadaljujete. Na naslednji primerni točki, ga spet spustite in dovolite neko organizirano akcijo. Predlagam, da poleg osnovnih vaj poslušnosti, psa naučite tudi dinamičnih vaj, kjer bo porabil več energije (vrtljaji, skoki čez nogo, preval ipd.).
Takšno naj bo vaše prehodno obdobje, dokler vedenje ne izgine. Potem greste postopoma lahko nazaj na vajino rutino, vendar ocenite, če je le-ta resnično dovolj polna akcije za vašega psa. Saj veste, utrujen pes je neproblematičen pes.
Najprej hvala za odgovor. Zavedam se, da je težko, če že ne skoraj nemogoče, svetovati preko napisanega, ker je vseeno čisto drugače če človek vidi na lastne oči, pa tudi težko je oceniti samega sebe.
Torej, potrudila se bova, da bo čimbolj aktivno in zanimivo, čeprav s težkim srcem priznam, da je pridobiti pozornost našega navihanca, prava znanstvena fantastika :) hvala vam še enkrat in lep pozdrav
Pozdrav iz Osijeka iz Hrvatske…. Jučer mi je prijateljica rekla za vaše ogrlice i povodce…. Ova hippomania je nešto najljepše što sam ja skoro vidjela… Sigurno će vas moja Lulu reklamirati po Osijeku…
Pozdrav :)
Kako lahko psa navadim, da bo hodil bolj v bližini na sprehodu. Trenutno to izgleda tako, da skozi preverja kje sem in dokler sem v vidnem polju, hodi naprej. Vendar se kar veliko oddalji. Ko ne gleda se mu grem skrit to takoj opazi in me gre poiskat. To oddaljevanje me res moti in ne vem kako ga popraviti :(
Imate na voljo 3 variante kako to vedenje popraviti. Vse so dolgotrajne in se ne bodo zgodile čez noč.
1) Psa imate na dolgem povodcu (5-8 metrov), ki se prosto vleče za njim po tleh. Ko se preveč oddalji, stopite na povodec in ga ustavite. Rečete “ne” (strogo). Ko vas pogleda, rečete “ja” (veselo). Stojite in čakate, da pride k vam (pohvalite ali nagradite s hrano/igračo) ter ga spustite da gre po svoje. Ko se spet preveč oddalji, ponovite. Ponavljate (vsaj mesec, dva). Ko bo pes vedel rutino, poskusite brez povodca. Zdaj bi moral že poznati besedo “ne”. Vsakič, ko se nameni predaleč, ga z besedo ustavite, nato počakate, da pride v vašo bližino, pohvalite, šele nato nadaljujete pot.
2) Psa skozi sprehod zaposlite z igro, vajami in mu sploh ne date priložnosti, da se oddalji.
3) Če pes že pozna besedo “ne” in je dovolj poslušen, lahko vadite kot v prvem primeru, a brez povodca.
Če je pes tak, da se po naravi rad oddaljuje, bo ta vaja trajala daljše obdobje preden jo bo ponotranjil. Imejte veliko potrpljenja.
Ne bi se dalo bolje bolje napisati ! Krasna sta, oba! In Silu želim noro, veselo in srečno življenje in s trm tudi vam ostalim krdelnikom. Glede agilja…. Arki je bil dovolj nor, da je po prometni nesreči in 3 letih pavze spet delal agi, nikoli zdaleč ne tako dobro,kot prej, ampar res z veseljem…. Nikoi ne veš, kaj vaju čaka. Srečno <3
Ful ste face in me veseli, da ste tako dobro :) Malce vas bomo pokopirali glede kampiranja, mi smo dopust z brejnico preživljali na slovenski obali in potem v kampu Jelinc, zdaj jo pa spravljam nazaj v formo…. tudi s tekom, ampak se gospa z vleko ne bo pretegnila, mogoče bi imela večji motiv za tvojima fantoma teč! Kukiju pa želimo še veliko uživanja in cartanja <3
Ma kako je pa tale tvoj blog zabaven, prav lusno je brat! Tale canicross podobno zgleda kot pri nas :D V eno ne gre, dva skupaj pa super :) S tem da najbolj vlece moja 6kilska MikMik, cist je nora na canicross. Tale tvoj Loxi je pa cisto moj stil psa, sej ne zameris, ce si ga zberem za takoj tadrugega najljubsega od tvojih (za Kukijem seveda) <3 Je pa res da zgleda malo sam sebi nevaren :O Pa se tele oprsnice… ja joj no, prav to bi mi rabli pa tezko dobim za mojo 6-kilsko MikMik… A mislis da bi ti to nam sesila?
Lahko poskusim – nimam ful izkušenj s tem tipom oprsnice – za svoja 2 sem s konstantnim poskušanjem zašila, ker naj bi bil nek hibrid med dolgo in kratko vlečno oprsnico.
Gre ze za vzpostavljanje odnosa s psom. Najprej mora biti psu igra z vodnikom zabavna, da bo sploh sodeloval. Če ga že v štartu v igri nadvladujemo, mu pač igra ne bo žur in se bo raje igral sam ali z drugimi psi ipd. Vlogo vodje lahko vzpostavimo tako, da psa povabimo v igro in nato igro (priporočeno na višku zabavnosti) tudi končamo. Priporočeno je tudi, da se (ko gradimo igro) igramo z igračo, ki je pes nima drugače na voljo. Ta igrača pride z nami v kompletu – zaradi zanimivega igrače si bo pes bolj želel igre z nami. S takimi prijemi zagotavljamo vlogo vodje: mi smo vodja, ki poseduje vse dobrine – mi posedujemo zaimivo igračo in mi odrejamo akcijo (kdaj se bomo igrali in kdaj bomo z igro končali).
Članek se nanaša na vzgojo (mladega) psa. Najprej pač delamo na motivaciji. Pes mora biti motiviran za delo z nami – igra je lahko eden od motivatorjev. Da psa ne nagrajujemo za dobro opravljene vaje vedno s hrano, ga nagradimo z igro. Ampak pred tem moramo zagotoviti, da je psu igra zabavna, da si je želi in da upošteva pravila (prinesi, spusti <-- to je že naslednja stopnja pri delu in vzgoji psa).
Živjo,
najprej hvala za tako lepe članke in izdelke, res ste super.
Imam pa uprašanje..kako naučim starejšega psa igre. Probala sem use živo, raznorazne igračke …palico mi še prinese, ampak le če vidi da imam priboljške..kako lahko to rešim?
Hvala za nasvet
Igro zgraditi pri starejšem psu je težje, ni pa nemogoče. Potrebovali boste veliko potrpljenja, iznajdljivosti in vztrajnosti. Sama nimam s tem veliko izkušenj, nikoli nisem še poskusila navdušiti za igro starejšega psa, lahko pa povem kako bi se lotila.
Vaš pes je, kot ste napisali, motiviran za hrano za igro pa ne. Najprej bi to torej združila.
1) Kupila bi recimo žogo v katero se lahko da priboljške in potem postopoma padajo ven – in bi psu ponudila to kot igračo za v stanovanju, pa naj jo lovi in zasleduje (sam ali v igri z vami) medtem ko priboljški padajo ven.
2) Poskusila bi zbuditi plenski nagon – na 2m vrv bi privezala recimo posušen svinjski uhelj ali kakšno drugo psu ljubo grickalico in jo vlekla okrog sebe po travniku in pustila, da naj jo pes lovi. Ko jo ulovi, jo lahko grize. Če jo želite si prisvojiti in igro ponoviti, mu ponudite nekaj bolj slastnega (npr. kos sira) in med tem ko on vzame sir, vi vzamete grickalico. Ta menjava je zelo pomembna, če želite, da vam bo pes nekoč stvari prinašal. Ničesar vrednega mu ne jemljite brez menjave (vsaj neko daljše obdobje cca. pol leta, eno leto).
3) Na vrv lahko privežete tudi recimo peresnico iz textila na zadrgo – v kateri je hrana. Enako kot grickalico naj jo pes lovi. Ko jo ulovi, greste do njega in z njim skupaj na tleh odprete zadrgo in pustite, da hrano poje. Ko jo, date v peresnico novo hrano in igro ponovite.
4) Nikar ne komplicirajte s prinašanjem na tej stopnji. Najprej naj bo igra psu res zabavna, šele nato lahko začnete delati na prinašanju. Do takrat pa to za psa predstavlja kvečjemu oviro.
5) Lahko se greste prilagojeno igro “2 žog”, le da jih vi imate več, recimo 5, in jih mečete naokrog in pustite, da pes prosto teka za njimi, ne da bi se on ali vi obremenjevali z deljenjem oz. odvzemom igrače ali prinašanjem. Nekateri psi se fokusirajo le na eno igračo in ignorirajo ostale, v tem primeru ta igra ne bo za vašega psa.
V pomoč: Kadar se pes ne zanima za igračo si jaz pomagam tako, da se z njo igram sama. Je malo smešno in včasih si zaslužim Oskarja za igro, ko tekam okoli s pasjo igračo, jo mečem v zrak in jo pobiram in se delam kako noooooro fino se imam. Nato se usedem na tla s hrbtom obrnjena proti psu, da ga ignoriram, in malo žongliram z žogico ipd. Skratka – če se vodnik uspe noooooro zabavati z nečim, potem psa seveda to zanima. Preverjeno deluje.
Nasvet: V Sloveniji imamo strokovnjakinjo za motivacijo in igro Polono Bonač, tole je njena stran kjer ima online tečaje, morda se odločite za kaj takega http://polonabonac.com/?page_id=3264 –> LET’S PLAY (motivation and speed exercises) <-- ta tečaj bi bil po moje primeren za vas.
Vso srečo in lep pozdrav!
# oprema za pse # pasja ovratnica # oprsnica za psa # pasji povodec # šolanje psa # vzgoja psa # učenje psa trikcev
krdelo.si 2011 - 2017
Z mislijo na pasje udobje.
Naša stran uporablja splošne piškotke vezane na Google Analytics ter socialne vtičnike (Facebook ipd.) z namenom spremljanja statističnih podatkov obiska. Z nadaljevanjem ogleda naše strani Krdelo predpostavlja, da se strinjate z uporabo piškotkov. Podrobnosti.
Zdi se mi, da si večina psa omisli za zabavo in se ne zavedajo, da mora pes živeti z družino. S psom se je treba ukvarjati, ga vzgajati vse življenje ne pa zapreti ga na dvorišče in pričakovati, da se mu ne bo “zmešalo”.
Super spletna stran, zelo zanimiva za pasjeljubce.
lp
zelo zanimiv zapis. starši so ravno kupili psičko špringer španjelko (stara malo več kot 3 mesece) in jim bom dal tale zapis za prebrat. Mnogokrat v knjigah ni tako enostavno pojasnjen krdelni odnos.
doma smo v fazi, ko je potrebno psički pokazati kdo je šef. Se mi zdi, da smo prenežni.
Ravno danes je bila popolnoma podivjana in je kar “šnjofala” po dnevni hotela it na kavč, ni ubogala na ukaz ven… potem se je želela igrat in gristi, pa sem jo imel dovolj in sem ji rekel NE ter se skoraj vlegel nanjo, da je bila na boku in se ni mogla premikat. Ko se je umirila, sem vstal in ji rekel naj gre ven, in je šla. Potem sva se sprehodila okrog hiše, sem sedel an stopnice in je pršla k meni ter me začela lizati po rokah. Sva se malo pocrkljala, se je vlegla na hrbet in sem jo božal po trebuhu.
Jaz upam, da s tem prijemom nisem naredil kakšne škode. Bral sem že veliko teorije o razno raznih prijemih… a v tem trenutku sem se odločil, da ji bom pokazal, da sem močnejši in da naj uboga in se umiri. In se je.
ZDaj zakaj se je tako razigrala. Opravila je že 3 sprehode po travnikih, gozdu, bilo že zvečer in je bila po moje malce tečna/utrujena.
No, upam, da boste uspeli podati kakšen komentar, čeprav je zapis že starejši.
lp
Čeprav je danes trend, da se pse šola brez prisile, je to nenaravno, saj so te krdelne živali navajene, da se neželjno vedenje v krdelu kaznuje z jasnim fizičnim znakom “tega ne smeš, prenehaj”. Problem se ponavadi pojavi, ker ljudje apliciramo neustrezno količino sile (preveč, premalo), še večkrat pa ob napačnem času, za napačne stvari. Tako psu ne sporočimo nič jasnega – samo to, da smo nestabilni in posledično neustrezni za vodjo. Še vedno sem velik pristaš šolanja brez prisile. Svojega zadnjega border collija sem sicer izšolala brez (fizične) prisile (že dvignjen glas in cuk vrvice je dejansko prisila!), vendar je izrazito mehek pes, ki reagira že na dvig in ton glasu. Za vse pse seveda taka vzgoja ni primerna. Izkušnje iz tečajev pasje šole mi kažejo, da danes vodniki enostavno nimajo srca, da bi bili do psa kadarkoli ostri – in si tako delajo veliko škodo, saj je psu vse dovoljeno.
Torej še na kratko :D, menim da je potrebno postaviti jasna pravila že čim bolj zgodaj. Veliko lahko naredimo z odločnostjo, doslednostjo in potrpljenjem, če je nujno pa tudi z uporabo fizične (pre)moči – seveda pravilno aplicirane. Ker o psih marsikdo ne ve dovolj, da bi lahko korekcije pravilno uporabljal, priporočam, da mladega psa (TAKOJ ko ga dobimo, pri 2, 3 mesecih) peljemo v pasjo šolo, kjer se vodniki lahko dodatno izobrazijo o tem kaj pes je in kako funkcionira.
Upam, da sem pomagala. Še nekaj – pot do uspeha je sigurno tudi ta, da psu dnevno omogočimo, da porabi energijo. Vaši trije dolgi sprehodi bodo čez leto ali dve povsem dovolj, mladički pa imajo včasih pač še ekstra energijo in verjetno se je razigrala zvečer, ko se sonce skrije in se temperature malo pomirijo.
Lp
zelo zanimiv post, ki mi je razbistril pogled na odnos pes-človek, pes+človek=krdelo. Mi je všeč!
upam ,da bo z vašimi smernicami oz. načeli lažje vzgajati našo šringer španjelko (trenutno stara mal oveč kot 3 mesce)
hvala za vaš hiter odgovor.
Jaz bom vsekakor skušal starše prepričati, da se psičko pošlje v malo šolo. Smo iz Trbovelj in imamo kinološko društvo tudi pri nas. V Zagorju vem da je tudi eno.
Mene je bilo potem samo strah, da je bila moja akcija z uporabo pre(moči) prehuda (v smislu psihičnega poškodovanja psičke).
Vaši zapisi o odnosih med ljudmi in psi so zanimivi, upam da spišete še kakšnega.
LP iz Trbovelj
J.
ušeč mi je vaša spletna stran
Čestitke! In seveda srečno v novi tekmovalni sezoni. :)
Čestitkee !
Imamo manjsi dvocek in vrt, ter dva otroka stara 11 in 15 let (punco in fanta). Hceri sem v 1. razredu obljubila da ce bo vso osnovno solo odlicna bo dobila psicka. Seveda se je potrudila in je bila odlicna in je ze v srednji soli. Kaj pa zdaj psicka si zeli samo ona, pes pa bi bil sam 6 do 7 ur na dan. Je to uredu? Naj psicka kupimo? Koliko priblizno bi bilo stroskov z njim?
Moji starši so mi psa obljubili, če bom odlična v 1. razredu osnovne šole. Bila sem odlična in ga v 2. razredu dobila. Nato sem bila odlična še celo osnovno šolo :). Hčerki ste obljubili, pridno je delala za to 9 let. Verjetno utemeljeno pričakuje prisluženo nagrado. Problem je v tem, da je nagrada živo bitje in ne predmet – nov družinski član, ki bo z vami 10-15 let. Kakor razumem, si ga vi niti ne želite… kar me skrbi.
Gremo po vrsti. Če vzamete psa v vaš dom, bo tudi vaša skrb in odgovornost. Vaša hči je sicer pravih let, da je že sposobna biti samostojen vodnik psa in ga peljati v pasjo šolo. Če je dovolj zrela, spretna in zagreta, potem ne bi smela imeti prevelikih problemov in pod vodstvom izšolati psa v dobrega spremljevalca. Zna se pa zgoditi, kot pri nekaterih najstnikih, da je pes po kakšnem letu ne bo več zanimal – v tem primeru skrb za psa preide na vas. Sami poznate svojo hči in le vi lahko predvidite ali je to dolgoleten projekt in odgovornost, ki jo bo uspešno prevzela in izpeljala.
Veliko psov je danes samih tudi po 8 ur, ko je njihova družina v službi ali šoli. To seveda ni idealno, je pa izvedljivo – važno je to, koliko bo imel zaposlitve v ostalih urah dneva. Ima vaša hči veliko pošolskih obveznosti? Jih ima le nekaj in ste ji v tistih dnevih vi pripravljeni priskočiti na pomoč? Seveda govorimo o času, ko je pes že odrasel in lahko zdrži toliko ur sam. Za mladiča bi bilo dobro, da vseeno najdete (za približno prve pol leta) kakšno rešitev – ga vzamete s sabo v službo ali med pavzo za kosilo pridete in ga peljete za pol ure ven ipd. Na srečo imate vrt, kar je bolje kot da bi bil zaprt v stanovanju… Ja – imeti pasjega mladiča je delo kot pri vsakem otroku, ampak zrastejo in dozorijo psi prej, tako da lahko računate na to, da bo vaša družinska dinamika po prvem letu že utečena, pes bo že skoraj odrasel.
Psa vam ni treba kupiti. Lahko ga vzamete iz zavetišča. Morda se lahko vaša hči sprva vključi v program sprehajanja in pomaganja v kakem zavetišču in si na podlagi tega pridobi izkušnje in izbere psa. Če boste psa kupovali, kupite rodovniškega (ne kvazi čistopasemskega brez rodovnika in ne pri preprodajalcu). Močno razmislite o pasmi. Najbolje je, da naredite ožji izbor pasem in se nato s poznavalcem pogovorite. Predvidena legla so objavljena v vsaki številki revije Kinolog.
Ste se pred rojstvom vaših otrok tudi spraševali o stroških? Psa si lahko privoščite ali pa ne. Če je vaša družina finančno preskrbljena, da se vam ni treba odrekati nobeni osnovni zadevi, potem boste v finančni plan sigurno lahko vključili tudi psa. Stroški za hrano so različni glede na velikost psa. Recimo, da damo za srednje velikega psa okrog 60 eur na mesec za osnovno hrano, potem pa še vsaj 20 za priboljške, grickalice in igrače. Prve dve leti bo hodil v pasje šole, ki niso drage, strošek so pa vendarle. Treba ga bo cepiti proti steklini in kugi 1x letno. Nekatere pasme potrebujejo striženje, frizerja… Morda bo potreboval veterinarsko pomoč večkrat, če ne boste imeli sreče, in veterina je kar draga – ampak tako kot za vsakega družinskega člana nujne stvari ne smejo biti predrage!
Draga gospa. Vaši hčerki srčno privoščim psa, ker si ga je prislužila in ker je to ena izmed lepših življenskih izkušenj, zlasti v mladosti. Prosim pa vas, da razmislite, koliko boste zmožni vi prostosrčno prispevati k tej izkušnji, ker brez vaše podpore, razumevanja in pomoči ne bo šlo – izkušnja bo brez sodelovanja cele družine prej grenka kot pa sladka.
Meni se zdijo super.
Kakšna pa bi bila/je cena za agility povodec (v enem kosu)?
Ker sem še v procesu nabave materialov, ne vem še točno, koliko me bojo stali, tako da še nisem dokončno določila cene. Sporočim v kratkem!
Cena za obe varianti (agility povodec ali polzatezna+povodec) je 20 eur.
Hvala za jasne in koristne napotke za igranje s psom.
res super napotki…vsaka vam čast
KOLIKO JE PA CENA?
Stran za naročila se nahaja tu: http://www.krdelo.si/pasja-oprema
Tukaj so vse cene, tudi za t-oprsnico.
Pozdravljena,
že nekaj časa,si ogledujem kolekcije ovratnic,povodcev..Zelo lepo je vse in všeč mi je.
Imam razigranega,neubogljivega leto in pol starega ameriškega koker španjela.Želela bi naročit ovratnico in povodec in če je možno zatezno ovratnico s povodcem.
Zanima me,če imajo ovratnice ali povodci ,kak odsevni trak.
Hvala za odgovor.
lp
Hilda
Tale 2,5 cm široka črna gurtna (slika: http://www.krdelo.si/wp-content/gallery/hippomania/img_3320.jpg) ima refleksni šiv. S fliskom vred pride torej ovratnica široka 3-3,5 cm. Na držalu oprsnice (slika: http://www.krdelo.si/wp-content/gallery/hippomania/img_3226.jpg) pa je všit refleksni trak. Kot sem zapisala pri kolekciji Hippomania -> odbojni trak na ročaju je zelo odporen na upogibanje, ne pa na raztezanje, zato ga ne priporočam za pse, ki noro vlečejo. Moj najmlaši pes vleče in je trak napokal, moji ostali, odrasli psi pa imajo refleksni trak še vedno nedotaknjen, ker znajo normalno hodit na povodcu :)
Torkove nagradne igre so do nadaljnega zključene, obvestim, ko spet štartamo.
Pingback: Krdelo | Motivacijski agility povodci za igro s psom
Pozdravljeni.
Tale motivacijski agility povodec me je res navdušil. Imam pa manjši pomislek ali je izdelan tako močno, da ga naš “krokodilji” border pri igri ne bi prehitro uničil.
Prosim za manjši komentar glede obstojnosti pri močnem vlečenju.
Zanima pa me še seveda cena.
Hvala in lep pozdrav,
Majda
Motivacijski povodci so novost in še v fazi testiranja, zato jih dejansko še ni v ponudbi med naročili. Rada bi jih najprej v toliko stestirala, da vsaj približno vem, kakšno življensko dobo bodo imeli. Ko bom zadovoljna z njihovo vzdržljivostji, bom objavila na blogu in jih dala tudi pod naročila.
Awaiting cheque payment Order status changed from pending to on-hold.
Pozdravljeni.
Zelo zanimiv in dober članek, sploh zame ker ravnokar greva z mojim kosmatincem skozi to. Star je 9 mesecev, mešanec bernardinec in nekakšen ovčar ( vaški lover :) ), torej kar velik in težek pes. To je moj 3 kuža in lahko povem, da dominance pri noben od prejšnjih nisem niti opazila. Hodila sva že v malo šolo, sedaj pa smo ga na jesen dali kastrirat in smo se odločili, da greva v šolo spomladi. Torej problem je kužkova dominanca oz. bolj moja nevednost kaj naj storim, ko le ta pride na plano. Upoštevamo nasvet pri hranjenju (sedi,prostor preden lahko začne), po stopnicah gremo prvi, v prosotor vstopamo prvi, tudi igro zaključim jaz ( pospravim igračko in je do naslednje igre nima pri sebi), enako je z ležiščem, mi ga nekajkrat na dan mora “odstopit”. Vendar pa se težave pojavijo iznenada, na sprehodu npr. začne gristi roko in potem se zaganjat vame. Moram povedat da imava hiter tempo in na vsakih nekaj 100m povadima osnovna povelja. Ker sem poskusila že marsikaj in ni obrodilo sadov, se sedaj obračam k vam po nasvet zame. Kaj še lahko storim, še obstaja kakšna vaja s katero bi mu lahko “pokazala” da sem jaz vodja in ne on?
Hvala že v naprej za odgovor in le tako naprej s članki, ker ste super :D
Iz vašega maila ni razvidno ali gre zares za merjenje moči ali samo za pasjo razposajenost, igrivost. Tudi ne vem koliko je vaš sprehod zares aktiven oz. koliko je aktiven v očeh vašega mladega psa, polnega energije. Ne glede na to, za kaj se gre, je dobro takšno vedenje ustaviti in to čim prej.
Predlagam naslednje. Sprehode naredite bolj aktivne, torej ne samo hitra hoja, ampak tudi vadenje kakšnih vaj, trikcev, metanje žoge, pošiljanje okoli dreves ipd. Preberite si Sprehod s psom in Moj sprehod s psi. Morda je grizljanje in zaganjanje v vas samo izsiljevanje za akcijo, igro. Ko pes začne s tem vedenjem, ga morate ustaviti. Če vam to ne uspe zelo hitro in učinkovito, vam predlagam, da začnete uporabljati halti (vsaj za neko prehodno obdobje, dokler vedenje ne izgine) – sposobni morate biti psa fizično obvladati in ker gre za večjega psa, vam bo halti pri tem pomagal. Ko pes izsiljuje za vašo pozornost z grizenjem in skakanjem, mu pozornosti ne naklonite – ga torej ustavite s haltijem, počakajte, da se umiri, zahtevajte neko vajo (sedi, prostor), počakajte, da malo zdrži v tem položaju, nato hojo nadaljujete. Vaši sprehodi naj bodo od zdaj naprej torej s psom na povodcu (če še niso bili). Na določenih primernih točkah pa se ustavite, psa spustite in se zabavajte z njim (igra, žoga, vaje). Ko je primerno utrujen, ga pripnete in sprehod nadaljujete. Na naslednji primerni točki, ga spet spustite in dovolite neko organizirano akcijo. Predlagam, da poleg osnovnih vaj poslušnosti, psa naučite tudi dinamičnih vaj, kjer bo porabil več energije (vrtljaji, skoki čez nogo, preval ipd.).
Takšno naj bo vaše prehodno obdobje, dokler vedenje ne izgine. Potem greste postopoma lahko nazaj na vajino rutino, vendar ocenite, če je le-ta resnično dovolj polna akcije za vašega psa. Saj veste, utrujen pes je neproblematičen pes.
Veliko sreče!
Najprej hvala za odgovor. Zavedam se, da je težko, če že ne skoraj nemogoče, svetovati preko napisanega, ker je vseeno čisto drugače če človek vidi na lastne oči, pa tudi težko je oceniti samega sebe.
Torej, potrudila se bova, da bo čimbolj aktivno in zanimivo, čeprav s težkim srcem priznam, da je pridobiti pozornost našega navihanca, prava znanstvena fantastika :) hvala vam še enkrat in lep pozdrav
NAROČILA ZAKLJUČENA. Koledar je šel danes v tiskarno in bo na voljo v cca. 10ih dneh.
a sem prepozen za koledar
Sem vam odgovorila na mail, pa se niste nič javili…
Pozdrav iz Osijeka iz Hrvatske…. Jučer mi je prijateljica rekla za vaše ogrlice i povodce…. Ova hippomania je nešto najljepše što sam ja skoro vidjela… Sigurno će vas moja Lulu reklamirati po Osijeku…
Pozdrav :)
Živjo!
Dobila sem pleten agility povodec in je SUPER!!! Hvala!
Kako lahko psa navadim, da bo hodil bolj v bližini na sprehodu. Trenutno to izgleda tako, da skozi preverja kje sem in dokler sem v vidnem polju, hodi naprej. Vendar se kar veliko oddalji. Ko ne gleda se mu grem skrit to takoj opazi in me gre poiskat. To oddaljevanje me res moti in ne vem kako ga popraviti :(
Imate na voljo 3 variante kako to vedenje popraviti. Vse so dolgotrajne in se ne bodo zgodile čez noč.
1) Psa imate na dolgem povodcu (5-8 metrov), ki se prosto vleče za njim po tleh. Ko se preveč oddalji, stopite na povodec in ga ustavite. Rečete “ne” (strogo). Ko vas pogleda, rečete “ja” (veselo). Stojite in čakate, da pride k vam (pohvalite ali nagradite s hrano/igračo) ter ga spustite da gre po svoje. Ko se spet preveč oddalji, ponovite. Ponavljate (vsaj mesec, dva). Ko bo pes vedel rutino, poskusite brez povodca. Zdaj bi moral že poznati besedo “ne”. Vsakič, ko se nameni predaleč, ga z besedo ustavite, nato počakate, da pride v vašo bližino, pohvalite, šele nato nadaljujete pot.
2) Psa skozi sprehod zaposlite z igro, vajami in mu sploh ne date priložnosti, da se oddalji.
3) Če pes že pozna besedo “ne” in je dovolj poslušen, lahko vadite kot v prvem primeru, a brez povodca.
Če je pes tak, da se po naravi rad oddaljuje, bo ta vaja trajala daljše obdobje preden jo bo ponotranjil. Imejte veliko potrpljenja.
Vzorec je pošel in ni več na voljo!
Pingback: polonabonac » We have a new logo
Neja, ful lijep članak! A na reklamu ionako svaki put plačem, odlična je. Pusa Sileku.
Hvala Nina! Reklama je pa res za jokat lepa s to glasbo in vsebino. Zelo primerna za Silov filmski debut ;)
Ravno par dni nazaj vidla reklamo in prikupnega kužkota na koncu, ok 2. :) Lepe želje!
HUDA!!!!! ;)
Ne bi se dalo bolje bolje napisati ! Krasna sta, oba! In Silu želim noro, veselo in srečno življenje in s trm tudi vam ostalim krdelnikom. Glede agilja…. Arki je bil dovolj nor, da je po prometni nesreči in 3 letih pavze spet delal agi, nikoli zdaleč ne tako dobro,kot prej, ampar res z veseljem…. Nikoi ne veš, kaj vaju čaka. Srečno <3
Pingback: Krdelo » Motivacijski agility povodci idealni za tekme
iz srca hvala za posnetke in vse zapisano…našega borderčka imamo en teden in pridno vadimo in uzivamo….HVALLLLA:D:D:D
R
Super, da vsebina strani pomaga :)
Suuuper fino leto s suuuuper finimi pesjanerčki!!! :) Kukiju pa seveda želimo še veliko lepih trenutkov v vašem pasjem krdelu! <3
Hvala Vesna :) Vse lepo tudi tebi in tvojima pesjanarjema!
Ful ste face in me veseli, da ste tako dobro :) Malce vas bomo pokopirali glede kampiranja, mi smo dopust z brejnico preživljali na slovenski obali in potem v kampu Jelinc, zdaj jo pa spravljam nazaj v formo…. tudi s tekom, ampak se gospa z vleko ne bo pretegnila, mogoče bi imela večji motiv za tvojima fantoma teč! Kukiju pa želimo še veliko uživanja in cartanja <3
Ja kampiranje v kampu Gabrje je top! Poceni, psov ni treba doplačat in zelo prijazno osebje. Nasploh so Tolminčani superprijazni. Toplo priporočam.
Ma kako je pa tale tvoj blog zabaven, prav lusno je brat! Tale canicross podobno zgleda kot pri nas :D V eno ne gre, dva skupaj pa super :) S tem da najbolj vlece moja 6kilska MikMik, cist je nora na canicross. Tale tvoj Loxi je pa cisto moj stil psa, sej ne zameris, ce si ga zberem za takoj tadrugega najljubsega od tvojih (za Kukijem seveda) <3 Je pa res da zgleda malo sam sebi nevaren :O Pa se tele oprsnice… ja joj no, prav to bi mi rabli pa tezko dobim za mojo 6-kilsko MikMik… A mislis da bi ti to nam sesila?
Lahko poskusim – nimam ful izkušenj s tem tipom oprsnice – za svoja 2 sem s konstantnim poskušanjem zašila, ker naj bi bil nek hibrid med dolgo in kratko vlečno oprsnico.
Zmagovalec mora biti vodja tropa ne pa pes katerega hočemo nadvladovati.Mar ne??
Gre ze za vzpostavljanje odnosa s psom. Najprej mora biti psu igra z vodnikom zabavna, da bo sploh sodeloval. Če ga že v štartu v igri nadvladujemo, mu pač igra ne bo žur in se bo raje igral sam ali z drugimi psi ipd. Vlogo vodje lahko vzpostavimo tako, da psa povabimo v igro in nato igro (priporočeno na višku zabavnosti) tudi končamo. Priporočeno je tudi, da se (ko gradimo igro) igramo z igračo, ki je pes nima drugače na voljo. Ta igrača pride z nami v kompletu – zaradi zanimivega igrače si bo pes bolj želel igre z nami. S takimi prijemi zagotavljamo vlogo vodje: mi smo vodja, ki poseduje vse dobrine – mi posedujemo zaimivo igračo in mi odrejamo akcijo (kdaj se bomo igrali in kdaj bomo z igro končali).
Članek se nanaša na vzgojo (mladega) psa. Najprej pač delamo na motivaciji. Pes mora biti motiviran za delo z nami – igra je lahko eden od motivatorjev. Da psa ne nagrajujemo za dobro opravljene vaje vedno s hrano, ga nagradimo z igro. Ampak pred tem moramo zagotoviti, da je psu igra zabavna, da si je želi in da upošteva pravila (prinesi, spusti <-- to je že naslednja stopnja pri delu in vzgoji psa).
Živjo,
najprej hvala za tako lepe članke in izdelke, res ste super.
Imam pa uprašanje..kako naučim starejšega psa igre. Probala sem use živo, raznorazne igračke …palico mi še prinese, ampak le če vidi da imam priboljške..kako lahko to rešim?
Hvala za nasvet
Igro zgraditi pri starejšem psu je težje, ni pa nemogoče. Potrebovali boste veliko potrpljenja, iznajdljivosti in vztrajnosti. Sama nimam s tem veliko izkušenj, nikoli nisem še poskusila navdušiti za igro starejšega psa, lahko pa povem kako bi se lotila.
Vaš pes je, kot ste napisali, motiviran za hrano za igro pa ne. Najprej bi to torej združila.
1) Kupila bi recimo žogo v katero se lahko da priboljške in potem postopoma padajo ven – in bi psu ponudila to kot igračo za v stanovanju, pa naj jo lovi in zasleduje (sam ali v igri z vami) medtem ko priboljški padajo ven.
2) Poskusila bi zbuditi plenski nagon – na 2m vrv bi privezala recimo posušen svinjski uhelj ali kakšno drugo psu ljubo grickalico in jo vlekla okrog sebe po travniku in pustila, da naj jo pes lovi. Ko jo ulovi, jo lahko grize. Če jo želite si prisvojiti in igro ponoviti, mu ponudite nekaj bolj slastnega (npr. kos sira) in med tem ko on vzame sir, vi vzamete grickalico. Ta menjava je zelo pomembna, če želite, da vam bo pes nekoč stvari prinašal. Ničesar vrednega mu ne jemljite brez menjave (vsaj neko daljše obdobje cca. pol leta, eno leto).
3) Na vrv lahko privežete tudi recimo peresnico iz textila na zadrgo – v kateri je hrana. Enako kot grickalico naj jo pes lovi. Ko jo ulovi, greste do njega in z njim skupaj na tleh odprete zadrgo in pustite, da hrano poje. Ko jo, date v peresnico novo hrano in igro ponovite.
4) Nikar ne komplicirajte s prinašanjem na tej stopnji. Najprej naj bo igra psu res zabavna, šele nato lahko začnete delati na prinašanju. Do takrat pa to za psa predstavlja kvečjemu oviro.
5) Lahko se greste prilagojeno igro “2 žog”, le da jih vi imate več, recimo 5, in jih mečete naokrog in pustite, da pes prosto teka za njimi, ne da bi se on ali vi obremenjevali z deljenjem oz. odvzemom igrače ali prinašanjem. Nekateri psi se fokusirajo le na eno igračo in ignorirajo ostale, v tem primeru ta igra ne bo za vašega psa.
V pomoč: Kadar se pes ne zanima za igračo si jaz pomagam tako, da se z njo igram sama. Je malo smešno in včasih si zaslužim Oskarja za igro, ko tekam okoli s pasjo igračo, jo mečem v zrak in jo pobiram in se delam kako noooooro fino se imam. Nato se usedem na tla s hrbtom obrnjena proti psu, da ga ignoriram, in malo žongliram z žogico ipd. Skratka – če se vodnik uspe noooooro zabavati z nečim, potem psa seveda to zanima. Preverjeno deluje.
Nasvet: V Sloveniji imamo strokovnjakinjo za motivacijo in igro Polono Bonač, tole je njena stran kjer ima online tečaje, morda se odločite za kaj takega http://polonabonac.com/?page_id=3264 –> LET’S PLAY (motivation and speed exercises) <-- ta tečaj bi bil po moje primeren za vas. Vso srečo in lep pozdrav!